Kaj iščemo v odnosih?

Vsi ljudje imamo določene potrebe, ki izhajajo iz človeških odnosov in ki so lahko zadovoljene edino v odnosih z drugimi ljudmi. Odnosi brez potreb sploh ne obstajajo, saj če si ničesar ne želim ali ničesar ne potrebujem od nekoga, niti on od mene, potem preprosto ne bova vstopila v odnos.

Odnosi osmišljajo naše življenje

Dr. Richard Erskine, utemeljitelj integrativno-relacijske psihoterapije, razloži, da nam potrebe znotraj odnosov pomagajo razumeti, zakaj se ljudje medsebojno povezujejo. Pri tem ne gre za osnovne človeške potrebe (razen pri majhnih otrocih, ki odnose potrebujejo za preživetje) kot po npr. vodi, hrani, varnem zatočišču. Za te potrebe je značilno, da bi umrli, če jih ne bi zadovoljevali. Neposredno zaradi nezadovoljenih potreb znotraj odnosov odrasli ljudje ne umrejo, a lahko postane njihovo življenje precej osiromašeno. Izpolnjeni odnosi vnašajo v naše življenje več smisla in kakovosti.

Vsem skupne, toda različno pomembne

Čeprav so potrebe znotraj odnosov značilne za vse ljudi, jih vsak posameznik lahko doživlja po svoje. Nekatere so nam pomembnejše od drugih, kar je včasih odvisno od tega, kako so bile naše odnosne potrebe zadovoljene v otroštvu. Če je Mateja pri svojih starših močno pogrešala izkazovanje ljubezni, bo morda vse življenje bolj dovzetna za osebe, ki ji potrebo po izkazovanju ljubezni zadovoljujejo. Bolj ko smo bili lačni neke psihološke hrane v otroštvu, bolj bomo želeli nadomestiti zamujeno pozneje. Kljub temu dr. Erskine meni, da ne gre samo za zamujene vsebine iz otroštva. On označuje odnosne potrebe kot normalne potrebe, ki so značilne za vse ljudi in nas spremljajo vse življenje. Malo verjetno je, da bi se kdaj naveličali, da se ob nekom počutimo varne, spoštovane in sprejete.

Običajno se svojih odnosnih potreb zavemo šele takrat, ko niso zadovoljene. Vendar ni nujno, da takoj prepoznamo, kaj natanko nas moti oziroma kaj pogrešamo v določenem odnosu. Zato je koristno poznati svoje odnosne potrebe, saj bomo tako lažje razumeli, kaj pravzaprav iščemo v odnosih z drugimi. Če vemo, kaj potrebujemo, bomo posledično to lažje poiskali.

Kaj iščemo v odnosih z drugimi ljudmi?

Dr. Erskine navaja osem osnovnih odnosnih potreb:

1. Potreba po sprejetosti. Večino časa smo lahko nadvse prijetna družba. Včasih pa se počutimo popolnoma nezanimivi, tečni, bolni, zmedeni, čudni. V svojem življenju potrebujemo odnos, kjer si lahko privoščimo biti tudi takšni, ne da bi se zato opravičevali. Sprejete se počutimo, kadar lahko pokažemo vse svoje različne obraze in nerazumna čustvena nihanja brez strahu, da bomo izgubili naklonjenost nam pomembnih ljudi.

2. Potreba po spoštovanju. Nikoli ne bomo našli človeka, ki bi se v vsem strinjal z nami in tega niti ne potrebujemo. Potrebujemo pa razumevanje, da lahko počnemo stvari po svoje. Morda se partner ne strinja z nami glede naših visokih standardov čistoče v stanovanju. Kljub temu imamo vso pravico tako razmišljati in vedno obstajajo razlogi, zakaj smo takšni, kot smo. Dobrodošel je občutek, da se nam za to pravico ni potrebno vsakodnevno boriti ali spreminjati, temveč se počutimo spoštovani kljub različnosti.

3. Potreba po občutku, da bo nekdo poskrbel za nas. Gre za občutek, da imamo v življenju nekoga, na katerega se lahko zanesemo, ko se znajdemo v težavah. Če se po krivici znajdemo v zaporu in imamo pravico le do enega klica, si želimo, da bi lahko poklicali neko zanesljivo osebo, ki je dovolj sposobna, da nam pomaga. Tudi odrasli ljudje potrebujemo občutek, da nismo vedno sami za vse ter da ne nosimo sami vsega bremena, na katero naletimo v življenju.

4. Potreba po občutku, da smo razumljeni. V določenih okoliščinah se spontano povezujemo z ljudmi, ki doživljajo ali pa so doživeli podobne izkušnje kot mi. Po porodu se najbolje razumejo med seboj novopečene mamice. V ločitvenem procesu se pogosteje družimo s prijatelji, ki so tudi sami prebrodili težko izkušnjo. Gre za potrebo po občutku vzajemnosti, da smo ob nekom, ki ‘ve’, kako je biti na našem mestu. Ki lahko razume, kaj doživljamo, ker deli z nami podoben pogled na stvari ali ker je doživel podobne izkušnje, kot smo jih sami doživeli. Različni tematski spletni forumi v veliki meri pripomorejo k občutku razumljenosti, ko se ljudje povežejo okrog skupne teme.

5. Potreba po izražanju sebe. Pomeni, da moramo doživeti in izraziti svojo edinstvenost ter videti, da druga oseba priznava ter spoštuje našo enkratnost. Tako kot potrebujemo občutek, da smo si z drugimi v nekaterih situacijah podobni, hkrati potrebujemo občutek, da se od drugih lahko razlikujemo. Naša potreba po izražanju sebe je zadovoljena, kadar lahko pokažemo svoje lastne ideje, zanimanja in razmišljanja, drugi pa jih z zanimanjem podpirajo.

6. Potreba ‘vtisniti svoj pečat’. Ste že kdaj opazili, da včasih nehote vplivate na drugo osebo in se potem počutite polaskane? Naključno opazite, da prijateljica upošteva nasvet, ki ste ga mimogrede namenili tretji osebi že pred leti? Si je sodelavec ogledal film zaradi vašega navdušenja nad njim? Pomemben nam je občutek, da smo dovolj pomembni, zanimivi, upoštevanja vredni, da pustimo pečat v življenju nekoga drugega.

7. Potreba po tem, da drugi prevzame pobudo. Če moramo v odnosu vedno za vse sami poskrbeti, vedno prevzeti pobudo, vedno narediti prvi korak, bomo na neki točki razočarani. Še posebno ženske obožujemo, kadar nas partner preseneti. Lahko gre samo za rožico, ki jo nepričakovano prejmemo na navaden sončen dan. Ali ponudbo, da nam nekdo drug pelje otroke na igrišče, da si lahko končno malo odpočijemo.

8. Potreba po izražanju ljubezni. Kadar v intimnih odnosih doživljamo pozornost, naklonjenost, občutek vrednosti, imamo potrebo tudi izraziti ta občutja. Potrebo po izražanju ljubezni lahko zadovoljujemo z izražanjem tihe hvaležnosti, naklonjenosti, ali ko naredimo nekaj lepega za drugega. Pomemben nam je občutek, da so majhna darila in pozornosti, ki jih poklanjamo, opaženi in sprejeti. Tudi če ne izražamo ljubezni vedno ob pravem času, na pravem mestu ali na pravi način, si želimo, da druga oseba sprejme in ceni vsaj naš osnovni namen.

Kaj pa potreba po ljubezni?

Med naštetimi potrebami ne bomo našli potrebe po ljubezni. Ljubezen je namreč tista, ki jih vse povezuje. »Kdor ima zadovoljene vse odnosne potrebe, se čuti ljubljenega«, pravi dr. Erskine.

Kaj lahko sam storim, da bi se čutil ljubljenega?

Kadar se zavedamo, katere naše potrebe so bolj, katere pa manj zadovoljene, jih lažje izrazimo. Ljudem okoli nas, ki so nam pomembni, lahko povemo, kaj potrebujemo od njih, kajti misli nam ne morejo brati. Odnosnih potreb nam ne zadovoljuje samo partnerski odnos, temveč vsi odnosi, ki nam nekaj pomenijo. Ti so lahko s prijatelji, sorodniki, včasih celo znanci. Pri tem seveda ostaja naša odgovornost, da sprejmemo, kar potrebujemo od drugih in nam oni ponujajo, kar včasih ni tako samoumevno.

Ne pozabite se tudi vprašati, kako vi zadovoljujete potrebe vaših bližnjih. Iskren pogovor o naših najglobljih hrepenenjih je lahko čudovita iztočnica za poglobitev naših odnosov.

Je mogoče, da določenih potreb ne čutim?

Nekateri ljudje so prepričani, da določene potreb nimajo, ker jih ne zaznavajo. Gre za potrebe, ki najverjetneje niso bile ustrezno zadovoljene v otroštvu. Oseba je takrat na osnovi tedanjih okoliščin prišla do ugotovitve, da nekatere njene potrebe najverjetneje sploh ne morejo biti zadovoljene. Lahko se je celo prepričala, da se nanje nihče nikoli ne bo ustrezno odzval. Zaradi tega prepričanja takšna oseba tudi v odrasli dobi ne išče načinov, kako bi zadovoljila potlačene potrebe. Ker s svojim vedenjem ne zna nakazati svojih hrepenenj, si močno zmanjša možnosti za njihovo uresničitev. S tem se še dodatno oddalji od reševanja svoje izvorne težave.

Psihoterapija lahko takšnim osebam pomaga, saj terapevt lahko prepozna, katere odnosne potrebe niso zadovoljene in prekine začarani krog. V integrativni psihoterapiji sta prepoznavanje in ustrezno odzivanje na klientove potrebe bistvenega pomena za uspešno zdravljenje.

Članek je bil objavljen v reviji “O osebnosti” decembra 2008.